Ko iščemo svoja obzorja
z zaprtimi očmi,
ko izbiramo nova imena
za iste stvari,
ko zasejemo v brazde na polja
novih poti,
razdalje žanjejo klasje
upajočih dni.
Ledene ceste vodijo do nas,
ledene ceste peljejo od nas,
včasih jim kak žarek led stopi,
včasih zamrznejo, še preden
za stopinje so poti.
V sanjah izginjajo ceste
v temo noči,
razdalje umirajo v svetlobi
zvezdnih luči,
do takrat, ko nas objame
tema večne luči,
bodo razdalje znanilo
zemeljskih dni.
Link to this comment:
All Comments (0)