Zemlja je vrednota, zato s Pomurjem ne eksperimentirajmo

Včeraj se je v Murski Soboti na Večerovi okrogli mizi zbrala peterica strokovnjakov, ki so razmišljali o tem, zakaj Pomurje že desetletja zaostaja v razvoju, predvsem pa je bilo govora o tem, kaj je mogoče narediti za izboljšanje situacije, pri čemer je treba poudariti, da se marsikateri ukrep že izvaja. Tako sta trdila ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, kot tudi Henrik Gjerkeš, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki se strinjata, da je potrebna posebna pomoč Pomurju. Zakon o Pomurju se bo spopadal z razvojnimi težavami, ki še trajajo, vsebuje pa tudi komponente, s katerimi bo vlada skušala dvigniti konkurenčnost v primerjavi z drugimi regijami. Vendar pa gre za dolgoročni načrt, po katerem bi se naj po besedah ministra Gjerkeša ta zaostalost zmanjšala ali izenačila v naslednjih petih letih. Majhen korak k temu je novih 350 delovnih mest, ki so razpršena po različnih dejavnostih, vendar pa so poslušalci okrogle mize hitro izrazili nezadovoljstvo tako glede nizkega števila, kakor tudi dvome v zvezi z nadzorom nad razporejanjem delovnih mest, saj bi naj v preteklosti podjetniki svoje obstoječe zaposlene spretno razvrščali na nova, subvencionirana delovna mesta, realno pa se njihovo število ne bi povečalo.
Dejan Židan, minister za kmetijstvo je na okrogli mizi večkrat poudaril, da je zemlja vrednota, in da je eden njegovih ciljev v mandatu doseči, da se površina kmetijskih zemljišč ne bo manjšala, kot se je doslej. Prepričan je, je stanje Slovenije na področju kmetijstva v Evropski Uniji glede črpanja evropskih sredstev več kot dobro, saj smo pri tem nad evropskim povprečjem. Sta pa tako Bojan Starman, predsednik uprave družbe Mura in partnerji, ki trenutno zaposluje 1220 zaposlenih, kakor tudi Marijan Perša, kmet in predsednik sveta Pomurske razvojne regije pojasnila, da so postopki za pridobivanje sredstev preveč zapleteni in zbirokratizirani. Denar velikokrat ne pride v prave roke in subvencije tako ne dajo rezultatov. Prevelik del sredstev se porabi za zbiranje in pripravo dokumentacije, je povedal Starman, ter zahteval pristope brez birokracije ter zastavljanje realističnih ciljev pri podpori projektov, saj se visoki cilji nikoli ne realizirajo. V podobni situaciji je tudi sam, saj je njegovo podjetje sicer pridobilo dovolj naročil za nemoten potek dela, vendar pa se večjih projektov ne (z)morejo lotevati. Njegovo razmišljanje je podprl Marijan Perša, ki ugotavlja, da so kmetje shirani, reševanje njihove problematike zahteva previsoko lastno udeležbo, česar kmetije ne zmorejo, sploh na kratki rok, posledično pa prihaja do generacijskega konflikta, ko tudi mlajše generacije niso več zainteresirane in stimulirane živeti in delati v regiji. Še posebej proizvodnja hrane je tista, ki ne da dovolj visokega zaslužka, Židan pa vidi rešitev za kmetije v dopolnilnih dejavnostih in povezovanju. Samo združenje velikega števila majhnih kmetij bo lahko enakovreden partner v pogajanjih z velikimi ponudniki (prodajalci).
Franc Jurša, predsednik sveta Pomurske razvojne regije je spregovoril o najpomembnejšemu projektu Pomurja, to je vodooskrba, za realizacijo katerega bi potrebovali 270 milijonov evrov, žal pa ga ne bo mogoče izvesti v trenutnem mandatnem obdobju. V prihodnosti bo veliko govora tudi energetski samooskrbi, pri čemer imamo v mislih predvsem hidroelektrarne na Muri.

Category:

News & Politics

Tags:

• murska